Avtor: Veronika Frece
Založba: Samozaložba 2019 (237 strani, mehka vezava z zavihki)
Ocena: 5 ★★
Kategorija: avtobiografija (autoboigraphy), biografija (biography), stvarna literatura (nonfiction)
Glavni liki: Veronika, Nejc
Kraj: Slovenija, Hrvaška
Kraj: Slovenija, Hrvaška
OPIS
Prebudila sem se iz anestezije in se skozi zamegljen pogled ozrla v ljudi okoli sebe. Še vedno malo omamljena sem ležala na beli postelji sredi velike ordinacije. Opazila sem pogled zdravnice, ki je sedela ob meni in me opazovala.
"Zelo hudo je, Veronika," je tiho rekla, a njenih oči še vedno nisem dobro videla. Z glavo sem se nagnila iz postelje in pobruhala tla, ki so se prav tako kot prostor vrtela okoli mene.
Mlada, vedno zdrava 25-letnica, polna življenja in zaljubljena v svet, potovanja, dolge sprehode in naravo, se nekega jutra prebudim z neozdravljivo boleznijo, ki me priklene na nevidno verigo.
Že jutri se speča bolezen v meni lahko prebudi, ampak te poti se ne bojim več. Prehodila sem jo enkrat in če bo potrebno, jo bom prehodila tudi ponovno. Dokler pa spi, bom živela - zares živela.
Kako sem skozi boj z avto-imuno boleznijo začela življenje bolj ceniti in predvsem - zares živeti.
"Zelo hudo je, Veronika," je tiho rekla, a njenih oči še vedno nisem dobro videla. Z glavo sem se nagnila iz postelje in pobruhala tla, ki so se prav tako kot prostor vrtela okoli mene.
Mlada, vedno zdrava 25-letnica, polna življenja in zaljubljena v svet, potovanja, dolge sprehode in naravo, se nekega jutra prebudim z neozdravljivo boleznijo, ki me priklene na nevidno verigo.
Že jutri se speča bolezen v meni lahko prebudi, ampak te poti se ne bojim več. Prehodila sem jo enkrat in če bo potrebno, jo bom prehodila tudi ponovno. Dokler pa spi, bom živela - zares živela.
Kako sem skozi boj z avto-imuno boleznijo začela življenje bolj ceniti in predvsem - zares živeti.
MNENJE IN VTISI
Veronikina zgodba me je ganila. Imela sem tudi solzne oči. Sicer sem zelo čustvena oseba, take zgodbe pa me vedno potrejo. Trenutna situacija po celem svetu je tragična in verjamem, da vas je mnoge potrlo. Sama sem imela tak bralni mrk ta mesec. Ravno knjiga Globoko v meni mi je pomagala, da premagam ta mrk. Iz celotnega spiska knjig, mi je namreč uspelo prebrati samo dve.
Vem, da vam je mnogim težko ostati doma za štirimi stenami. Sploh tistim, ki živite v mestih. Vendar ste vsaj zdravi. Spomnite se oseb, ki v sebi skrivajo bolezen, ki jo vi navzven ne vidite. Bodite močni zaradi njih. Ostanite doma, da ne prenesete virus na take osebe. Ni nujno, da so samo starostniki bolni. Sama poznam ogromno mlajših ljudi, ki so nepričakovano zboleli za neozdravljivo boleznijo. Letos sem preko Instagram spoznala še Veroniko.
Veronika je mlado živahno, adrenalinsko dekle, ki obožuje potovanja, naravo in življenje. Njeno telo se je začelo nepričakovano spreminjati, kar pa ni pripisala posebnemu pomenu. Kmalu so se začele težave pojavljati bolj pogosto. Utrujenost, slabost, potreba po stranišču, krvavitve...a kljub temu se je tolažila, da je z njo vse v redu in da bo to minilo. Vendar ni. Diagnosticirali so ji avto-imunsko bolezen, ki povzroča kronično vnetje črevesja. Sama sem prvič slišala za kaj takega. Bila sem šokirana. Sočustvovala sem z njo, ko sem prebirala strani kjer opisuje svoje bolečine. Po dveh letih različnih terapij in zdravilih, ji je uspelo bolezen uspavati. Vendar še vedno ostaja na bioloških zdravilih. Si lahko predstavljate, da se morate napolniti, tako kot napolnite baterijo svojega telefona? Točno tako se počuti Veronika, ko odide po svoje zdravilo, ki ga preko infuzije dobi v žilo. Sama sem se ob tem spomnila svoje izkušnje. Ko sem en mesec ležala v Ljubljanski porodnišnici in v žilo dobivala zdravilo za preprečevanje prezgodnjega poroda. Bilo mi je grozno. Roke so mi zatekale in me bolele. Kakšen dan niti kljuke na vratih nisem mogla odpreti. Zato vem, da ji je težko. Iz njenih zapisov vidim, da je močno dekle. Tudi sama sem poskusila biti čimbolj močna. Tudi navadiš se sčasoma, ampak je vseeno neprijetno.
Veronikina avtobiografija govori o odkritju njene bolezni. O njenih težavah, zdravljenju, občutkih. Pripoveduje kako se je sama borila s svojimi misli, z boleznijo. Piše na preprost, lahkoten način in ravno to mi je bilo všeč pri njenem stilu pisanja. Zajela je bistvo in povedala, kar ji leži na duši. Ko sem ji sporočila, da mi je njena knjiga všeč, me je najprej vprašala, če mi ni dolgočasna. Takrat sem se spomnila njenega optimizma, ki ga opisuje v knjigi. Mislim, da jo je ravno ta pripeljal do te faze, da je bolezen v njej zaspala. Nikoli se ne ve, kdaj se bo bolezen prebudila. Vendar Veronika ne čaka na to. Ona uživa v življenju kolikor se da in ga zajema z veliko žlico, kar je tudi prav. Veroniki bi se iz srca zahvalila za knjigo in ji zaželela srečo pri premagovanju njene bolezni še naprej. Vas dragi moji bralci pa prosim, da ostanite doma v teh težkih časih. Glejte na to pozitivno in z optimizmom. Kajti po koncu tega, bomo živeli življenje še boljše, kot smo ga do zdaj. Tudi narava se bo malo spočila od nas in nas ponovno sprejela, ko se epidemija zaključi. Stopimo skupaj, bodimo močni in ostanimo doma!
Vem, da vam je mnogim težko ostati doma za štirimi stenami. Sploh tistim, ki živite v mestih. Vendar ste vsaj zdravi. Spomnite se oseb, ki v sebi skrivajo bolezen, ki jo vi navzven ne vidite. Bodite močni zaradi njih. Ostanite doma, da ne prenesete virus na take osebe. Ni nujno, da so samo starostniki bolni. Sama poznam ogromno mlajših ljudi, ki so nepričakovano zboleli za neozdravljivo boleznijo. Letos sem preko Instagram spoznala še Veroniko.
Veronika je mlado živahno, adrenalinsko dekle, ki obožuje potovanja, naravo in življenje. Njeno telo se je začelo nepričakovano spreminjati, kar pa ni pripisala posebnemu pomenu. Kmalu so se začele težave pojavljati bolj pogosto. Utrujenost, slabost, potreba po stranišču, krvavitve...a kljub temu se je tolažila, da je z njo vse v redu in da bo to minilo. Vendar ni. Diagnosticirali so ji avto-imunsko bolezen, ki povzroča kronično vnetje črevesja. Sama sem prvič slišala za kaj takega. Bila sem šokirana. Sočustvovala sem z njo, ko sem prebirala strani kjer opisuje svoje bolečine. Po dveh letih različnih terapij in zdravilih, ji je uspelo bolezen uspavati. Vendar še vedno ostaja na bioloških zdravilih. Si lahko predstavljate, da se morate napolniti, tako kot napolnite baterijo svojega telefona? Točno tako se počuti Veronika, ko odide po svoje zdravilo, ki ga preko infuzije dobi v žilo. Sama sem se ob tem spomnila svoje izkušnje. Ko sem en mesec ležala v Ljubljanski porodnišnici in v žilo dobivala zdravilo za preprečevanje prezgodnjega poroda. Bilo mi je grozno. Roke so mi zatekale in me bolele. Kakšen dan niti kljuke na vratih nisem mogla odpreti. Zato vem, da ji je težko. Iz njenih zapisov vidim, da je močno dekle. Tudi sama sem poskusila biti čimbolj močna. Tudi navadiš se sčasoma, ampak je vseeno neprijetno.
Veronikina avtobiografija govori o odkritju njene bolezni. O njenih težavah, zdravljenju, občutkih. Pripoveduje kako se je sama borila s svojimi misli, z boleznijo. Piše na preprost, lahkoten način in ravno to mi je bilo všeč pri njenem stilu pisanja. Zajela je bistvo in povedala, kar ji leži na duši. Ko sem ji sporočila, da mi je njena knjiga všeč, me je najprej vprašala, če mi ni dolgočasna. Takrat sem se spomnila njenega optimizma, ki ga opisuje v knjigi. Mislim, da jo je ravno ta pripeljal do te faze, da je bolezen v njej zaspala. Nikoli se ne ve, kdaj se bo bolezen prebudila. Vendar Veronika ne čaka na to. Ona uživa v življenju kolikor se da in ga zajema z veliko žlico, kar je tudi prav. Veroniki bi se iz srca zahvalila za knjigo in ji zaželela srečo pri premagovanju njene bolezni še naprej. Vas dragi moji bralci pa prosim, da ostanite doma v teh težkih časih. Glejte na to pozitivno in z optimizmom. Kajti po koncu tega, bomo živeli življenje še boljše, kot smo ga do zdaj. Tudi narava se bo malo spočila od nas in nas ponovno sprejela, ko se epidemija zaključi. Stopimo skupaj, bodimo močni in ostanimo doma!
POVEZAVA ZA NAKUP KNJIGE
AVTOR
VERONIKA FRECE je rdečelaska zaljubljena v ocean, naravo, sončne zahode, gugalnice, kavo z mlekom, potovanja, v jesenske sprehode, Coldplay in dobre knjige. A hkrati je v njej nekaj, česar na zunaj z očmi ne moremo videti.
Je bolnica s kronično vneto črevesno boleznijo (KVČB), ki je trenutno v globoki remisiji. Da je prišla do tega stanja, se je morala dve leti boriti z najvišjo stopnjo obolenja in zamenjati ogromno zdravil. Celotno svojo izkušnjo je opisala v knjigi Globoko v meni.
Je bolnica s kronično vneto črevesno boleznijo (KVČB), ki je trenutno v globoki remisiji. Da je prišla do tega stanja, se je morala dve leti boriti z najvišjo stopnjo obolenja in zamenjati ogromno zdravil. Celotno svojo izkušnjo je opisala v knjigi Globoko v meni.
Veroniko lahko spremljate na:
Ostanimo doma in berimo knjige!
Knjigoljubka Maja
Knjigoljubka Maja
