DIANA: HER TRUE STORY - IN HER OWN WORDS

 

Naslov: Diana: Her True Story - in Her Own Words

Avtor: Andrew Morton

Slovenski prevod: Diana

Založba: Simon and Schuster (audiobook, 2017)

Bereta: Michael Maloney, Caroline Langrishe
Dolžina: 13h in 45min
Ocena: 4 ★★★★

Kategorija: biografija (biography)

Glavni liki: Diana

Kraj dogajanja:  Združeno Kraljestvo

GOODREADS

OPIS

Šokantna biografija princese Diane, predelana ob dvajseti obletnici njene smrti.

Ko je knjiga Diana: Her True Story - In Her Own Words prvič izšla leta 1992, je za vedno spremenila množični pogled Britanske monarhije. Pozdravljena sprva z nevero in zasmehovanjem, nato pa prva med najbolj prodajanimi biografijami po New York Timesu; postala je edinstvena literarna klasika med biografijami. Ne samo zaradi njene eksplozivne vsebine ampak tudi zaradi Dianine intimne vpletenosti v njeno izdajo. Nikoli prej ni kraljevi član spregovoril tako surovo, na tak način o njenem nesrečnem zakonu, odnosu s kraljico, njenem življenju v hiši Windsor, njenim upanju, njenih strahovih in njenih sanjah. Danes 25 let kasneje, avtor biografije Andrew Morton razkrije skrivne posnetke njega in princese, ki sta jih naredila, da bi razkrila osupljive nove poglede v njeno življenje in um. V tej celotni popravljeni izdaji, inovativni biografiji, Morton upošteva Dianino zapuščino in njeno ustreznost do moderne kraljeve družine.

Ikona v življenju in legenda po smrti, Diana nadaljuje fascinirati. Diana: Her True Story - In Her Own Words je najbližje kot ji kadarkoli bomo.

MNENJE IN VTISI

Pred leti sem prebrala slovenski prevod Dianine biografije. Letos pa sem se odločila, da poslušam avdio knjigo popravljene izdaje, ki je izšla ob Dianini 20-ti obletnici smrti in 25-ti obletnici izdaje njene biografije. Vsebuje dodatna poglavja, ki sta jih skupaj posnela avtor in Diana. Diana je ena izmed ženskih ikon v zgodovini. Vedno se je smejala kot, da je najsrečnejša ženska na svetu. Na zunaj je bila močna, vplivna in lepa, globoko v sebi pa nesrečna, depresivna in bolna. Navznotraj je trpela, vendar tega ni nikoli pokazala. Nesrečna je bila zaradi ljubezni, bolezni in slave. Ravno zato se mi zdi pomembna in močna ženska, ker je vse to skrivala v sebi in nam pokazala, kako izjemne in močne smo lahko ženske. Njena zgodba me vedno znova šokira. Knjiga je žalostna in iz mene je privabila tudi solze. 

Prvič je knjiga izšla pred njeno smrtjo, zato v tisti izdaji ni o njeni smrti omenjeno nič. V popravljeni izdaji pa pisatelj na koncu opiše dogajanje po izidu knjige in po njeni smrti. Ravno po izidu biografije so jo začeli novinarji še bolj obletavati. Seveda, ko pa je končno prišla na dan njena skrivnost. Njeno življenje je postalo iz dneva v dan bolj nevarno. Vsaj počutila se je tako. Še vedno ni popolnoma jasno ali je šlo za nesrečo ali ne.  Verjetno nikoli ne bomo izvedeli. Sama se bolj nagibam k temu, da so nesrečo uprizorili namerno, vendar se lahko motim. Končno se je odločila svetu povedati resnico o svojem življenju, o odnosu med Charlesom in ostalimi člani kraljeve družine. Končno je našla osebo, ki jo ljubi. Končno je začela svojo pot in pomagati ljudem po svetu. Našla je svoj smisel življenja. In končno je napočil čas, ko bi lahko bila ponovno srečna. Nato pa se je njeno življenje nenadoma ustavilo. Žal mi je, da sta morala princa William in Harry odraščati brez mame. Verjetno njima ni bilo lahko. Res, da sta vedno imela in še vedno imata vsega v izobilju, vendar materine ljubezni ne morejo nadomestiti materialne dobrine. Verjamem, da je bilo njuno otroštvo težko. Živeti po nekih pravilih, paziti kaj počneš v javnosti, živeti skrivno življenje za štirimi stenami... to ni ravno svoboda. Sama si ne predstavljam takega življenja. Veliko bolj mi ustreza živeti v naši majhni vasici, ki je verjetno ne pozna niti pol Slovenije kaj šele pol sveta.😊

Dianine zapise bere Caroline na začetku biografije in mislim, da se je z glasom lepo vživela v dogajanje. Tudi Michael, ki bere biografijo, bere lepo. Tako sem knjigo poslušala z zanimanjem, čeprav sem vedela njeno vsebino. Njena vsebina me je posrkala vase in poskušala sem se vživeti v dogodke. Ko je Diana umrla sem bila še premlada, da bi me to zanimalo in da bi sledila medijem o njeni smrti. Mi je pa čez leta mami veliko povedala o princesi Diani. Po njenih pripovedovanjih se mi je zdelo zanimivo prebrati knjigo in izvedeti več o njej. Morton je poleg Dianine napisal še mnogo drugih biografij slavnih oseb. Trenutno si že ogledujem Madonnino zgodbo.

Princesa Diana (fotografija vzeta iz Pinteresta)

POVEZAVA ZA PRENOS KNJIGE

AUDIBLE

AMAZON

AVTOR

ANDREW MORTON je angleški novinar in pisatelj. Objavil je številne biografije znanih figur kot so Diana princesa Walesa, zvezdniki Tom Cruse, Madonna, Angelina Jolie in Monica Lewinsky. Številne njegove knjige niso bile avtorizirane in vsebujejo izpodbijajoče trditve.

Andrewa lahko spremljate na spletu: 

TWITTER     GOODREADS

Katero biografijo bi pa vi radi brali/poslušali?

Lep pozdrav,  Knjigoljubka Maja

GLOBOKO V MENI

Naslov: Globoko v meni

Avtor: Veronika Frece

Založba:  Samozaložba 2019 (237 strani, mehka vezava z zavihki)

Ocena: 5 ★★★★★

Kategorija: avtobiografija (autoboigraphy), biografija (biography), stvarna literatura (nonfiction)

Glavni liki: Veronika, Nejc
Kraj: Slovenija, Hrvaška

OPIS

Prebudila sem se iz anestezije in se skozi zamegljen pogled ozrla v ljudi okoli sebe. Še vedno malo omamljena sem ležala na beli postelji sredi velike ordinacije. Opazila sem pogled zdravnice, ki je sedela ob meni in me opazovala.

"Zelo hudo je, Veronika," je tiho rekla, a njenih oči še vedno nisem dobro videla. Z glavo sem se nagnila iz postelje in pobruhala tla, ki so se prav tako kot prostor vrtela okoli mene.

Mlada, vedno zdrava 25-letnica, polna življenja in zaljubljena v svet, potovanja, dolge sprehode in naravo, se nekega jutra prebudim z neozdravljivo boleznijo, ki me priklene na nevidno verigo.

Že jutri se speča bolezen v meni lahko prebudi, ampak te poti se ne bojim več. Prehodila sem jo enkrat in če bo potrebno, jo bom prehodila tudi ponovno. Dokler pa spi, bom živela - zares živela.

Kako sem skozi boj z avto-imuno boleznijo začela življenje bolj ceniti in predvsem - zares živeti.

MNENJE IN VTISI

Veronikina zgodba me je ganila. Imela sem tudi solzne oči. Sicer sem zelo čustvena oseba, take zgodbe pa me vedno potrejo. Trenutna situacija po celem svetu je tragična in verjamem, da vas je mnoge potrlo. Sama sem imela tak bralni mrk ta mesec. Ravno knjiga Globoko v meni mi je pomagala, da premagam ta mrk. Iz celotnega spiska knjig, mi je namreč uspelo prebrati samo dve.

Vem, da vam je mnogim težko ostati doma za štirimi stenami. Sploh tistim, ki živite v mestih. Vendar ste vsaj zdravi. Spomnite se oseb, ki v sebi skrivajo bolezen, ki jo vi navzven ne vidite. Bodite močni zaradi njih. Ostanite doma, da ne prenesete virus na take osebe. Ni nujno, da so samo starostniki bolni. Sama poznam ogromno mlajših ljudi, ki so nepričakovano zboleli za neozdravljivo boleznijo. Letos sem preko Instagram spoznala še Veroniko.

Veronika je mlado živahno, adrenalinsko dekle, ki obožuje potovanja, naravo in življenje. Njeno telo se je začelo nepričakovano spreminjati, kar pa ni pripisala posebnemu pomenu. Kmalu so se začele težave pojavljati bolj pogosto. Utrujenost, slabost, potreba po stranišču, krvavitve...a kljub temu se je tolažila, da je z njo vse v redu in da bo to minilo. Vendar ni. Diagnosticirali so ji avto-imunsko bolezen, ki povzroča kronično vnetje črevesja. Sama sem prvič slišala za kaj takega. Bila sem šokirana. Sočustvovala sem z njo, ko sem prebirala strani kjer opisuje svoje bolečine. Po dveh letih različnih terapij in zdravilih, ji je uspelo bolezen uspavati. Vendar še vedno ostaja na bioloških zdravilih. Si lahko predstavljate, da se morate napolniti, tako kot napolnite baterijo svojega telefona? Točno tako se počuti Veronika, ko odide po svoje zdravilo, ki ga preko infuzije dobi v žilo. Sama sem se ob tem spomnila svoje izkušnje. Ko sem en mesec ležala v Ljubljanski porodnišnici in v žilo dobivala zdravilo za preprečevanje prezgodnjega poroda. Bilo mi je grozno. Roke so mi zatekale in me bolele. Kakšen dan niti kljuke na vratih nisem mogla odpreti. Zato vem, da ji je težko. Iz njenih zapisov vidim, da je močno dekle. Tudi sama sem poskusila biti čimbolj močna. Tudi navadiš se sčasoma, ampak je vseeno neprijetno.

Veronikina avtobiografija govori o odkritju njene bolezni. O njenih težavah, zdravljenju, občutkih. Pripoveduje kako se je sama borila s svojimi misli, z boleznijo. Piše na preprost, lahkoten način in ravno to mi je bilo všeč pri njenem stilu pisanja. Zajela je bistvo in povedala, kar ji leži na duši. Ko sem ji sporočila, da mi je njena knjiga všeč, me je najprej vprašala, če mi ni dolgočasna. Takrat sem se spomnila njenega optimizma, ki ga opisuje v knjigi. Mislim, da jo je ravno ta pripeljal do te faze, da je bolezen v njej zaspala. Nikoli se ne ve, kdaj se bo bolezen prebudila. Vendar Veronika ne čaka na to. Ona uživa v življenju kolikor se da in ga zajema z veliko žlico, kar je tudi prav. Veroniki bi se iz srca zahvalila za knjigo in ji zaželela srečo pri premagovanju njene bolezni še naprej. Vas dragi moji bralci pa prosim, da ostanite doma v teh težkih časih. Glejte na to pozitivno in z optimizmom. Kajti po koncu tega, bomo živeli življenje še boljše, kot smo ga do zdaj. Tudi narava se bo malo spočila od nas in nas ponovno sprejela, ko se epidemija zaključi. Stopimo skupaj, bodimo močni in ostanimo doma!

POVEZAVA ZA NAKUP KNJIGE

GLOBOKO V MENI

AVTOR

VERONIKA FRECE je rdečelaska zaljubljena v ocean, naravo, sončne zahode, gugalnice, kavo z mlekom, potovanja, v jesenske sprehode, Coldplay in dobre knjige. A hkrati je v njej nekaj, česar na zunaj z očmi ne moremo videti.
Je bolnica s kronično vneto črevesno boleznijo (KVČB), ki je trenutno v globoki remisiji. Da je prišla do tega stanja, se je morala dve leti boriti z najvišjo stopnjo obolenja in zamenjati ogromno zdravil. Celotno svojo izkušnjo je opisala v knjigi Globoko v meni.

Veroniko lahko spremljate na: 

SPLETNA STRAN        INSTAGRAM

Ostanimo doma in berimo knjige!
Knjigoljubka Maja

FURIOUSLY HAPPY

Naslov: Furiously Happy

Avtor: Jenny Lawson

Založba: audiobook (avdio knjiga, Macmillan audio, 2015)

Bere: Jenny Lawson
dolžina: 8h in 20min
Ocena: 4 ★★★★

Kategorija: biografija (biografija), avtobiografija (avtobiografija), osebna izpoved (memoir)

Glavni liki: Jenny, Victor

Kraj dogajanja: Texas

NAGRADA:
- Audi Award za humorno knjigo (2016)

GOODREADS

OPIS

Jenny Lawson v knjigi Furiously Happy raziskuje svojo dolgo življenjsko bitko z duševno boleznijo. Histerično smešna knjiga o hudi depresiji in tesnobi? To zveni kot grozna ideja.

Ampak grozne ideje so tiste, ki jih Jenny naredi najboljše.

Kot pravi Jenny:

"Nekateri ljudje mislijo, da je "burna sreča" samo izgovor za biti neumen in neodgovoren. In nato povabiš čredo kengurujev v svojo hišo brez, da bi najprej povedal svojemu možu, ker sumiš, da bo rekel ne, saj jih nikoli ni imel rad. In to bi bilo smešno, kajti noben ne bi povabil črede kengurujev v svojo hišo. Dva sta meja. Jaz vam govorim iz osebnih izkušenj. Moj mož pravi, da je nič nova meja. Jaz pravim, da bi moral biti bolj jasen o tem prej, preden sem najela vse te kenguruje.

Mnogo od mojih dragih ljudi je nevarno zjebanih, ampak tega nikoli ne uganeš, ker smo se naučili preprosto biti tako iskreni, da je to postalo nova normalnost. Kot je napisal John Hughes v The Breakfast Club: 'Mi smo vsi malo bizarni. Nekateri smo boljši v prekrivanju. Z izjemo, da gremo nazaj in prečrtamo besedo prekrivanje.'"

Furiously Happy govori o tem, "da si vzamemo tiste trenutke, ko so vse stvari v redu in jih delamo čudovito, kajti ti trenutki nas delajo take kakršni smo in to so isti trenutki kot tisti, ki jih vzamemo s seboj v bitko, ko naši možgani napovejo vojno našemu obstoju. Razlika je med 'preživeti življenje' in 'živeti življenje'. Razlika je med 'stuširati se' in 'učiti tvojo služabnico opico, kako naj šamponira tvoje lase'. Razlika je med biti 'razumen' in biti 'burno srečen'."

Lawsonova je ljubljena po svetu z njenem edinstvenim humorjem in iskrenostjo. V Furiously Happy je smrkajoče vzbujajoče smešna. To je knjiga o sprejemanju vsega, kar nas dela takšne kakršni smo - čudovite in pomanjkljive - in potem jo uporabimo, da poiščemo radost po fantastični in sramotni poti. Zato, ker Jennyna mama pravi: "Mogoče pa 'norost' le ni tako slaba." Občasno je norost prava.

Avdio knjiga vsebuje dodatno poglavja, ki je namenjeno samo poslušalcem avdio knjige.

MNENJE IN VTISI

Tale knjiga pa je bila res pravi izziv zame. Nisem si predstavljala kako bo delovala, ampak sem zelo uživala in ni mi žal, da sem jo poslušala. Da, prav ste prebrali. POSLUŠALA. Že kake dve leti poslušam avdio knjige, vendar vam o njih še nisem pisala. Letos bodo na Knjigoljubki tudi recenzije avdio knjig. Na spletu lahko najdete ogromno aplikacij, programov in strani z avdio knjigami. Nekatere so brezplačne, nekatere pa zahtevajo mesečno naročnino. Sama jih zadnje čase poslušam več, saj lahko vmes pospravljam, kuham, grem na sprehod... To mi je res fantastično, vsaj tisti čas, ko nimam časa za branje.

Če se zdaj osredotočim na knjigo. Furiously Happy je biografija oziroma bolj osebna izpoved Jenny Lawson, avtorice bloga The Bloggers. Jenny se sooča s duševno motnjo in depresijo. Vendar na življenje gleda optimistično in smešno. Furiously Happy, kot pravi sama. Taka je tudi tale knjiga. Na humorni način nam predstavi svojo bolezen, kako se z njo sooča, zdravljenje, slabe in dobre trenutke... Priznam, da je na momente malo nora ampak v dobrem smislu. Vsi smo kdaj pod življenjskim pritiskom, čeprav si tega ne priznamo. Vsak izmed nas bi kdaj potreboval kakšno terapijo ali pa vsaj pogovor. Zato čisto vsem priporočam knjigo za branje.

Avdio knjigo bere sama pisateljica Jenny. Noben je ne bi mogel prebrati tako dobro kot ona. Njen glas je tako samozavesten in očarljiv. Že zaradi tega sem jo rada poslušala. So bila določena poglavja, ki niso bila za moj okus, vendar če jih izpustim je knjiga fantastična. Mislim, da noben ne bi zmogel svoje bolezni opisati na tako smešen način. Vsi na to gledamo drugače. Navsezadnje se ne boš smejal, če ti nekdo pove, da preživlja hudo depresijo in se težko sooča z njo. Jenny zna to povedati drugače. Tudi, če se ne želiš smejati, se boš. Najbolj smešna knjiga, kar sem jih v svojem življenju do sedaj prebrala. No poslušala😉 Tole bom zagotovo tudi prebrala! In vse ostale Jennyne knjige.

POVEZAVA ZA PRENOS KNJIGE

AUDIBLE 

AVTOR

JENNY LAWSON je znana po svoji duhovitosti in histerično popačenim pogledom na življenje. Milijon ljudi se je vprašalo o njeni zdravi pameti, nato so si tudi sami priznali, da tudi oni razmišljajo zakaj Jezus ni bil razvrščen kot zombi; ali pa so se smejali tako, da jim je odpovedal mehur, ko je po nesreči pozabila, da je sama sebi poslala kobro. Njen blog The Bloggess je zelo popularen, bil je tudi nagrajen.

Jenny lahko najdete na spletu:

BLOG       FACEBOOK       TWITTER        PINTEREST        INSTAGRAM        GOODREADS

Knjiga, ki me je od vseh prebranih najbolj nasmejala!
Smejte se!  Knjigoljubka Maja

BOBOV SVET

Originalen naslov: The World According To Bob

Avtor: James Bowen

Prevod: Bobov svet

Založba: Mladinska knjiga 2015 (206 strani, trda vezava)
Prevedel: Srđan Milovanović

Ocena: 4 ★★★★

Kategorija: biografija (biography), avtobiografija (authobiography)

Glavni liki: James, maček Bob

Kraj dogajanja: London

GOODREADS

OPIS

Ganljiva zgodba o prijateljstvu med človekom in mačkom ter iskanju prave življenjske poti.

Potepuški maček Bob je resnična zgodba o mačku, ki ga na londonskih ulicah najde poulični glasbenik James, vajen življenja iz rok v usta. James ni niti najmanj pripravljen na skrb za drugo živo bitje, vendar z Bobom splete prav posebno vez. Z njegovo pomočjo mu uspe najti sebe in obrniti življenje v novo, pravo smer.

Nadaljevanje navdihujoče knjižne uspešnice Potepuški maček Bob še vedno spremlja avtorja in njegovega prijatelja na skupni, ne vselej lahki življenjski poti. Bobova bistroumnost in neomajna naklonjenost bosta slednjič razkrili pravi pomen prijateljstva, zvestobe, zaupanja in resničnega zadovoljstva.

MNENJE IN VTISI

Lani sem prebrala knjigi Potepuški maček Bob in Bobovo darilo. Ker sta mi bili obe zanimivi, sem se odločila še za branje Bobovega sveta. Vse tri knjige so odlične, zabavne in jih priporočam za branje. James in Bob sta spletna posebno vez prijateljstva, ki jo bralec čuti. Res sta izjemna.

Knjiga Bobov svet me je zelo nasmejala, veliko bolj kot ostali dve.😊 James pripoveduje Bobove prigode, ta pa ušpiči vse mogoče. James enkratno to opiše, in branje teče gladko. Knjiga je srečna in takšen je tudi konec. Jaz pa sem imela na koncu solze oči, ker je knjiga tudi zelo čustvena. Ravno zato mislim, da bi jo morali prebrati vsi. Ne samo ljubitelji mačk in ostalih ljubljenčkov, tudi tisti, ki jih nimajo, da bodo videli kako posebno vez si spleteš s svojim živalskim prijateljem. Tudi jaz imam posebno vez s svojim psom. Čutim enako povezanost in enako ljubezen do njega, kakor James do Boba. 

Bob čuti, kdaj je James bolan, utrujen, slabe volje... Takrat je Bob veliko bolj ubogljiv in potrpežljiv. James tudi lepo skrbi za Boba. V Bobu je našel motivacijo, ki jo je potreboval, zato je njuna vez še bolj čustvena. Bob ga razume in se je tudi zelo navezal nanj. S pogledom si povesta kaj potrebujeta, kaj razmišljata in kaj želita.

Mislim, da James s knjigami ni želel samo pokazati povezanosti med ljudmi in živalmi, ampak je želel povedati, da tudi če si na dnu, se vedno lahko pobereš in začneš znova od začetka. Potrebno si je najti samo motivacijo, ki te bo vodila naprej. Res je na začetku težko, ampak s pravo voljo je vse mogoče. Srečno!

AVTOR

JAMES BOWEN se je rodil leta 1977 v Surreyu (Združeno Kraljestvo). Po ločitvi staršev se je preselil v Avstralijo z mamo in očimom. Čez čas se je vrnil v London in pristal na ulici. Postal je odvisnik od drog, nato pa se je odločil, da s tem zaključi in se prijavil na zdravljenje. Našel je mačka Boba na ulici, ki mu je spremenil življenje in dal dodatno motivacijo. Njuno zgodbo je opisal v treh knjigah.

Imate tudi vi posebno vez s svojim živalskim prijateljem?
With love, Knjigoljubka Maja

SOLZE PUŠČAVE

Originalen naslov: Tears Of The Desert

Avtor: Halima Bashir & Damian Lewis

Prevod: Solze puščave

Založba: Učila International 2009 (339 strani, mehka vezava)
Prevedla: Nina Drnstvenšek

Ocena: 4 ★★★★

Kategorija: biografija (biography), avtobiografija (authobiography), osebna izpoved (memoir)

Glavni liki: Halima Bashir

Kraj dogajanja: Darfur (Sudan-Afrika), London (Velika Britanija)

GOODREADS

OPIS

Spomini na preživetje v Darfurju.

Halima je pripadnica afriškega plemena Zagava iz Sudanske pokrajine Darfur. Vzgajana v bojevitem duhu in veri v enakopravnost z okoliškimi arabskimi prebivalci, Halima odraste v neustrašno dekle z neomajno željo po znanju in se na svoji poti do cilja ne ukloni nobeni grožnji. Po prvem srečanju z arabsko nestrpnostjo do črnskih plemen njena odločnost še naraste; s trdovratno voljo se upre predsodkom svojih učiteljic in drugih učenk ter uspešno dokonča šolanje. Odloči se postati vaška zdravnica, da bi s svojim znanjem koristila svojemu ljudstvu. A leta 2003 se Halimin svet poruši, ko v državi izbruhne etična vojna. Na svoji lastni koži občuti grozodejstva vojnih zločinov in obupana skuša pomagati brezštevilnim žrtvam vsakodnevnih napadov in posilstev. Ta resnična zgodba je njena izpoved, ki še vedno pustoši po darfurskem ozemlju.

Halima Bashir je pred etično grožnjo pobegnila v Veliko Britanijo. S to knjigo in svojimi političnimi nastopi vztrajno opozarja na razmere v rodnem Darfurju in pretresljiva dejanja etične nestrpnosti.

MNENJE IN VTISI

Solze puščave je avtobiografija Halime Bashir, deklice iz Darfurja. Izvemo njeno zgodbo od otroštva, do življenja v Londonu. Knjiga je zanimiva, ker opisuje življenje in običaje Afričanskih muslimanov in plemena Zagave. Je pa tudi žalostna in tragična zaradi vojnih grozot, ki so se zgodile v Darfurju. Vsekakor na bralcu pusti nek pečat. Zgodba Halime je zelo čustvena. Pove nam svoja doživetja, občutke in reakcije. Knjiga te hkrati nasmeji in razžalosti. Vsekakor je vredna, da jo prebereš. Jaz sem jo brala počasi, ker določene teme so težke in potrebuješ vmes malo pavze za razmislek. Določeni odlomki pa so me tako nasmejali, da sem jo z veseljem brala naprej. Tole recenzijo ne morem napisati brez razkritja vsebine. Moram iti čez Halimino zgodbo ponovno. Zato vas opozarjam na ''SPOILER ALERT''.

Najprej spoznamo Halimo. Bila je prvorojenka in starša sta jo oboževala. Predvsem oče. Bila je temnopolta deklica z belo trepalnico. Prav zaradi te bele trepalnice se je vsem zdela posebna. Kajti to je redkost. Oče je verjel v njo, da bo nekoč počela velike stvari v življenju, da se bo znala postaviti zase. Njen oče je bil premožen, vendar se je na ženino željo preselil v revno vasico. V vasi so se preživljali z živino in delom okoli doma. Oče je edini imel avto v vasi in medtem, ko se je vozil v službo v mesto, je prevažal tudi ostale. Vzgojo otrok je prepustil ženi in tašči. Babica Suma je imela vedno glavno besedo. Otroke je silila delati, jih tepla in kaznovala. Kljub temu, da so se je bali, so jo imeli zelo radi. Oče z njenim načinov vzgoje ni bil ravno zadovoljen, ampak hkrati je vedel, da jim bo trda roka pokazala kako se soočiti z življenjem. Verjel je, da je Halima najpametnejša v družini, zato jo je poslal na šolanje v mesto namesto v vaško šolo. Tako se je Halima pri osmih letih preselila v mesto h stricu. V šoli so prevladovale Arabke, ki so se spravljale na Afriške deklice. Afričanke so morale čistiti šolo. Če je katera zjutraj zaspala, je za kazen čistila stranišča. Halima se je uprla Arabkam in učiteljicam, ki so jih podpirale. Oče pa je podkupil ravnateljico, da so jo začele bolj ceniti. Čeprav so jo še vedno gledale postrani. 

Halimini občutki ob vrnitvi v vas med šolskimi počitnicami.

Med počitnicami se je Halima vračala v rodno vas. Brata sta bila ljubosumna nanjo. Zato je bil kriv tudi oče, ker je Halimi vedno kupoval boljše reči in darila kot njima. Halima opisuje, da se med odnosom očeta do otrok opazi, da je imel njo raje. Tudi ona je oboževala njega. Brata sta to opazila in spletkarila proti njej. Halima je velikokrat očeta prosila za nasvet. Ko bereš knjigo, začutiš to posebno vez med njo in očetom. Mama je imela vse otroke enako rada, ni delala nobenih razlik. Babica pa je imela najraje najmlajšega Omarja, ki je bil najbolj nagajiv in se je rad pretepal. Kot babica sama, pravi Halima, ko govori o njunem odnosu.

Halima je zaključila osnovno in srednjo šolo v mestu kot najboljša učenka na šoli. Oče je ves ponosen prišel na podelitev spričevala. Halimina želja od majhnih nog je bila postati vaška zdravnica, ker v vasi niso imeli zdravnika. Zato je odšla v Kartun študirati medicino. Tisti čas so že Arabci začeli počasi napadati Afričane v Sudanu. Tako se je tudi vojska začela vmešavati v študij. Arabci so vsi diplomirali z odliko, tudi tisti, ki niso bili prisotni na izpitih. Ostali pa so komaj zdelali študij. To je bilo zelo nepravično. Halima je imela odlične ocene, na razgovoru pa so jo komaj spustili skozi. Vmes so za nekaj časa tudi zaprli fakulteto in takrat se je Halima vrnila domov. V Sudanu je vladalo izredno stanje, ko ni bilo ne miru ne napada. Samo čakali so lahko, kako se bo razpletlo. Takrat so se veliko pogovarjali o napadih ter uporih in Halima se je začela zavedati kaj se dogaja, kakšna nevarnost jim preti. 

Po končanem študiju je začela delati v mestni bolnišnici. Na skrivaj je pomagala Afriškim ranjencem. Po pogovoru z novinarjem, jo ugrabi tajna policija, da jo opozorijo, da vedo kaj počne. Nato so jo premestili v neko Darfursko vas, ki je imela majhno bolnišnico z minimalno oskrbo. Tudi tam je na skrivaj pomagala ranjencem. Nekega dne so Arabski vojaki vdrli v dekliško šolo in posilili vse deklice in učiteljice. Halima jih je vzela v bolnišnico in oskrbela. Zaradi tega jo tajna policija ponovno ugrabi. Več dni so jo imeli zaprto, kjer so jo posiljevali in pretepali. To je bil najbolj grozen odlomek v knjigi. Halima opisuje kako so si jo vojaki več ur podajali. Bila je privezana in trpela neznosne bolečine. Zraven so jo tepli in rezali z nožem. Od bolečin je omedlevala in sploh ni več čutila ničesar. Želela si je, da bi umrla. Minila jo je volja do življenja. Kako se sploh take grozote lahko zgodijo? Zakaj so na svetu tako kruti ljudje? Ne morem verjeti, da se to res dogaja. Ko sem brala ta odlomek, sem imela solzne oči in za nekaj časa sem morala knjigo odložit. Po tem tragičnem dogodku se vrne v vas k staršem, ki jo ponovno postavijo na noge. Poroči se z bratrancem, ki je zaradi uporništva moral pobegniti v London. Nato pa je prišel trenutek, ko helikopterji napadejo in požgejo njeno vas. Halima se je takrat ločila od svoje družine. Očeta so ubili, brata sta se pridružila upornikom, mama in sestra sta odšli v mestu h stricu. Med bežanjem se je bala, da ji pot nebi prekrižala tajna policija. Naletela je na priložnost, da pobegne v London in jo izkoristila. 

Življenje v Londonu je bilo težko. Prošnjo za azil so ji večkrat zavrnili in do nje bili zelo neprijazni. Bila je popolnoma sama v domu beguncev. Ker so nekateri begunci izkoriščali Britanijo in prišli iz držav, kjer ni vojne, je bila Britanija do vseh nezaupljiva. Halimi uspe najti svojega moža v Londonu, preselita se skupaj in kmalu dobita otroka. Azila pa še vedno ni, zato se Halima obrne na medije in svojo zgodbo deli s celim svetom. 

Halimini občutki o življenju v Londonu.

Z vami sem delila celotno Halimino zgodbo, ki me je res prevzela. Iz medijev smo tudi mi izvedeli kaj se je dogajalo v Darfurju. Vendar, ko bereš zgodbo od osebe, ki je to doživela, so čisto drugačni občutki in drugačno mišljenje. Verjamem, da je marsikatera deklica imela še hujšo in krutejšo usodo od Halime.

Halima opisuje tako tragične kot vesele dogodke. Knjiga me je tudi zelo nasmejala. Naj vam predstavim najbolj smešen dogodek. Oče je kupil televizor in tako so postali prvi v vasi, ki so imeli televizijo. Po vasi so se govorice zelo hitro širile in kmalu so vsi pohiteli pogledat to novo napravo. Najprej so k njim začeli prihajati vaški otroci gledat televizijo, potem pa še vsi odrasli. Babica Suma je bila proti temu. Stala je na vratih in podila ljudi domov. Še s palico jih je preganjala. Postavila se je pred vrata in vpila: "Ti si bil že včeraj. Zakaj si spet prišel? Pojdi domov!" Babici so se vsi smejali, otroci pa so bili veseli, da se je spravljala na sosede in ne na njih.😊
V knjigi so opisani tudi njihovi običaji. Najbolj zanimiv mi je bil poročni obred. Ženinovo sorodstvo pripravi prostor, kjer bo potekal obred, nevestino sorodstvo pa skrije nevesto. Nato se dobijo obe strani in začnejo se pogajanja. Ženin mora nevesto kupiti, pogajanje pa se mora čim dlje zavleči za bolj srečen zakon. Bolj glasni so, boljši bo zakon. Tukaj je bila spet glavna babica. Halima pravi: hujši, ko je bil prepir, bolj je babica uživala. Po pogajanjih ženin poišče nevesto in jo pelje v prostor za obred in poroka se začne. Zanimivo mi je brati o drugi kulturi in običajih. Kaj pa vam?

AVTOR

HALIMA BASHIR živi z možem in dvema otrokoma v Londonu, kjer še vedno govori javnosti o nasilju v Sudanu. V knjigi Solze puščave izvemo njeno življenjsko zgodbo.

DAMIEN LEWIS je angleški novinar, ki zadnjih dvajset let poroča o vojnah v Afriki. Za svoje poročanje iz Darfurja je dobil BBC-jevo nagrado One World. Je tudi soavtor svetovne uspešnice Sužnja, ki je bila nagrajena s knjižno nagrado Index On Censorship. 

Če vas zanima Halimina zgodba, jo preberite. Ne bo vam žal.
Lep pozdrav od Knjigoljubke Maje

POTEPUŠKI MAČEK BOB

Originalen naslov: A street cat named Bob

Avtor: James Bowen

Prevod: Potepuški maček Bob

Založba: Mladinska knjiga 2012 (214 strani, trda vezava)
Prevedel: Tine Verbič

Ocena: 4 ★★★★

Kategorija: avtobiografija (autobiography), biografija (biography)

Glavni liki: James, maček Bob

Kraj dogajanja: London

GOODREADS

OPIS

Potepuški maček Bob je resnična zgodba o mačku, ki ga na londonskih ulicah najde poulični glasbenik James, vajen življenja iz rok v usta. James ni niti najmanj pripravljen na skrb za drugo živo bitje, vendar z Bobom splete prav posebno vez. Z njegovo pomočjo mu uspe najti sebe in obrniti življenje v novo, pravo smer.

Ganljiva pripoved vas bo spomnila na to, kaj je v življenju zares pomembno. Bob pa je tudi pravi zveznik spletnih medijev - in zagotovo najslavnejši britanski maček ta hip.

MNENJE IN VTISI

Zgodba pripoveduje o prijateljstvu med Jamesom in mačkom Bobom. V glavni vlogi sta oba, tako James kot Bob. Bob je oranžen maček (kot Garfield 🙂). Avtor knjige je James, ki je napisal knjigo po resničnem dogodku, kako mu je maček spremenil življenje, pogled na življenje... 
James je bivši odvisnik od drog, bori se z zdravljenjem odvisnosti in živi v socialnem stanovanju. Preživlja se tako, da igra kitaro na ulici. Nekega dne pred blokom najde mačka. Odpelje ga k veterinarju, mu da hrano in začne skrbeti za njega. Mačka poimenuje Bob in ga vzame s seboj na ulico. Mimoidoči ljudje so nori na mačka in tako zasluži več denarja kot prej. Ko dobi prepoved igranja na ulici, začne prodajati ulični časopis. 
Med Jamesom in Bobom se sklene posebna vez. James začne razmišljati, da mora nahraniti dvojna usta. Na Boba gleda kot na svojega otroka. Čisto je navdušen nad njim. Boji se, da bi ga Bob zapustil, zato ga da čipirat in mu kupi povodec. 

Med branjem se lepo čuti ta vez med njima. O Bobu zelo lepo govori in ga lepo opisuje. Opazi se, da ga ima res zelo rad. Tudi zelo lepo skrbi zanj. Zaradi Boba se tudi potrudi čim hitreje ozdraviti. Bob mu predstavlja dodatno motivacijo. 
Ko Bob dvakrat pobegne (prvič se na ulici prestraši maskote, drugič pa psa), je James ves potrt. Zelo se boji, da ga je izgubil. Tukaj se še najbolj opazi ta navezanost na mačka. In potem veselje obeh, ko se spet zagledata. Tudi maček se je navezal na Jamesa in je nerad sam.

Bob je postal prava atrakcija na Londonskih ulicah. Mimoidoči ga slikajo, snemajo... in potem objavijo na spletnih portalih. Če v Google ali Youtube vtipkate street cat Bob boste našli polno slik in posnetkov. Tako je potepuški maček Bob postal slaven po vsem svetu. In nato je Jamesova prijateljica prišla na idejo, da naj James napiše knjigo o Bobu. Zgodba je lepa in vredna branja.

Posnetek Boba iz Youtuba:

Izšle so že tri knjige o mačku Bobu. Jaz sem prebrala tudi Bobovo darilo (A gift from Bob), ki opisuje dogajanje Jamesa in Boba med božičnimi prazniki. Tudi ta je čudovita. Bom pa v bližnji prihodnosti prebrala še Bobov svet (The world according to Bob). Takrat pa vam povem njeno mnenje. V začetku leta 2017 pa naj bi izšel film z naslovom A street cat named Bob. Prispevek o nastanku filma sem našla tukaj. Z veseljem ga bom šla pogledat. Že komaj čakam.

AVTOR

JAMES BOWEN je rojen 1979. Po ločitvi staršev, se je z mamo preselil v Avstralijo. Ko se je vrnil v London je postal odvisnik od drog in končal na ulici. Odšel je na zdravljenje, se postavil na noge in spoznal mačka Boba kateremu je posvetil tri knjige.

Kakšen se pa vam zdi Potepuški maček Bob?

Lp, Knjigoljubka Maja