MALA DEŽELA

 

Naslov: Petit Pays

Avtor: Gael Faye

Prevod: Mala dežela

Angleški prevod: Small Country

Založba: Mladinska knjiga 2017 (191 strani, trda vezava)
Prevedla: Katja Šaponjić

Ocena: 3,5 ★★★

Kategorija: leposlovje (fiction, literature), mladinski roman (young adult)

Glavni liki: Gabriel, Anna, Innocent, Dvojčka, Armand, Gino, Donatien, Francis
Kraj dogajanja: Afrika (Burundi, Ruanda)

Nagrade:

-Prix Goncourt Des Lyceens (2016; Francoska literarna nagrada)

-Prix du premier roman (2016; Francoska literarna nagrada za pisatelje med 18 in 30 letom starosti)

GOODREADS

OPIS

Vojna vedno poskrbi zato, da nam najde sovražnika, ne da bi jo za to prosili.

Desetletni Gabriel živi s starši in sestrico v premožni soseski Bujumbure, burundijskega glavnega mesta. Njegov oče je Francoz, mama Tutsijka iz Ruande. Neločljivo je povezan s štirimi prijatelji. Življenje zanje se začne po pouku, ko se igrajo v hišicah na drevesih, kradejo mange z vrtov v soseski, iščejo pustolovščine ob reki in kujejo načrte za prihodnost. A spokoj otroških dni se razblini, ko v mali afriški državi izbruhne državljanska vojna, ki Gabriela in njegovo družino zaznamuje za vedno.

MNENJE IN VTISI

Roman Mala dežela ima avtobiografske prvine. Pisatelj je kot begunec odšel iz Afrike v Francijo, kjer živi in ustvarja še danes. Skozi svoj prvi roman nam je želel predstaviti življenje v Afriki. Dogajanje opisuje preko oči Gabriela, ki je največ svojega časa preživel na ulici s prijatelji. Poleg njihovega načina življenja nam poda še dejstva o državljanski vojni in genocidu, ki sta se tam zgodila leta 1993.

Roman je hkrati vesel in žalosten. Otroško veselje ob družbi prijateljev in njihove dogodivščine me vedno ogrejejo. Zaključek knjige pa nas pripelje do vojne, nasilja, revščine in drugih grozot, ki se na žalost še danes dogajajo po svetu. 

Gabriel je bil navihan fantič. Užival je s prijatelji, se igral na ulici, kradel mange, bral knjige in želela sem se postaviti nazaj v svoje otroške čevlje. Mi smo se sicer igrali na vasi (moje otroštvo ni vsebovalo računalnika). Prihajam iz tiste generacije, ki smo otroštvo preživeli "na cesti". Najraje smo se igrali skrivalnice in vozili na vozovih sosedovih stricev. Rabutali smo jagode in češnje na sosedovih vrtovih. Hitro so minili tisti lepi časi brez vsakršnih skrbi.

Gabrijel se je uprl skušnjavi nasilja, ni želel vstopiti v tolpo in škodovati ljudem, ni želel sodelovati pri napadih. Ravno to naredi našega junaka tistega pravega "junaka" z veliko začetnico. V celotni knjigi me je najbolj pretresla mamina zgodba. Ko otrokoma razloži kaj vse se ji je zgodilo v Ruandi. Le kako naj starši v vojni branijo svoje otroke, če so potrti in žalostni zaradi izgube svojih sorojencev in staršev od katerih se niso uspeli niti posloviti. Gabrielova mama je odšla v neki svoj svet. Vendar ji tega ne morem zameriti. Veliko je dala skozi in to jo je zelo potrlo. Čeprav jo je doletela ta strašna usoda, ji življenje na koncu le vrne Gabriela in to je bil en super zaključek vsega hudega. Prav srečna sem bila za njiju oba, saj sta mi bila najljubša lika. In pa seveda stara Grkinja. 

Roman priporočam za branje tako mladini kot odraslim. Mislim, da ima velik pomen za zgodovino. Predvsem Afriko. Napisan je po resničnih dejstvih, ki jih je pisatelj verjetno tudi doživel, oziroma se srečal vsaj z nekaterimi. Okoliščine so ga pripeljale do tega, da je zapustil svojo domovino in odšel v Francijo.

Na knjigo sem naletela čisto po naključju, ko sem se v naši knjižnici prijavila na bralno značko za odrasle. Bila je na seznamu in po opisu se mi je zdelo, da zna biti zanimiva. Predstavila mi je nek vpogled v Afriško kulturo in življenje in ravno ta del mi je bil v knjigi najljubši.

POVEZAVA ZA NAKUP KNJIGE

MLADINSKA KNJIGA

AVTOR

GAEL FAYE se je rodil v Burundiju mami Ruandki in očetu Francozu. Leta 1995 je družina pred državljansko vojno pobegnila v Francijo. Gael je po študiju ekonomije dve leti delal kot naložbeni bančnik v Londodnu. Po vrnitvi v Francijo se je začel ukvarjati s petjem, skladanjem in pisanjem. Mala dežela je njegov prvi roman. Z njim si je prislužil vrsto nominacij in osvojil Goncourtovo nagrado za najboljši literarni prvenec.

Ali radi berete knjige o življenju in kulturi drugih ras?
Lep pozdrav, Knjigoljubka Maja

POLETJE V GOSTILNI

 

Naslov: Poletje v gostilni

Avtor: Lara Paukovič

Založba: Beletrina 2017 (195 strani, trda vezava z zavihki)

Ocena: 5 ★★★★★

Kategorija: leposlovje (fiction)

Glavni liki: Nastja, Rambo, Tugo, Lale, Mileva...

Kraj dogajanja: Slovenija

GOODREADS

OPIS

Res smešno (in tudi priročno) je,

da se ljudje lahko obnašamo

tako neodvisno od tega,

kar se dogaja pod našim površjem.

Zgodbo romana Poletje v gostilni pripoveduje Nastja, nadobudna študentka slovenščine in sociologije, ki se, presenečena nad realnostjo - med poletnimi počitnicami ji ne uspe najti službe v svoji stroki -, nerada zaposli v srbski gostilni na obrobju Ljubljane. Tam se znajde v središču vsega, kar jo na tem svetu moti: od narobe izpisanih imen vin na meniju do mehkih ć-jev in trdih l-jev v govoru zaposlenih, še najbolj pa dejstvo, da se je, intelektualka z arzenalom latinskih rekov na jeziku, znašla v situaciji, kjer takšni atributi ne zaležejo prav dosti. Da je mera polna, si mora priznati, da se je, vsem svojim načelom navkljub, zagledala v enega od natakarjev. Poletje v gostilni je roman o odraščanju, o izkušnjah, ki zamajejo naše predstave o svetu, o trenutkih spoznanja, da z razdalje sodimo stvari precej drugače kot od blizu. Ali kot Nastja ugotovi sama: Vse skupaj je navadno sranje. Kup stereotipov, okoli katerih je lahko biti pameten, dokler se sam ne ujameš v njihove zanke.

MNENJE IN VTISI

Poletje v gostilni sem videvala povsod na spletu, brala sem različne recenzije in nekako me je zamikalo, da sem jo prebrala letos poleti. Ni mi bilo žal, saj me je knjiga nasmejala. Zgodbo pripoveduje Nastja, ki si mora čez poletje s študentskim delom pokriti minus na bančnem računu. Razvajeno dekle mame samohranilke s polno predsodkov glede "čefurjev" in obsedena s slovnico, začne delati v srbski gostilni. Kaj kmalu ugotovi, da so tudi srbi ljudje. Celotna zgodba je zabavna, nepredvidljiva in hitro berljiva. Dogodki v gostilni znajo biti zabavni. Sama sem se ob branju spomnila mojega študentskega dela v vaški gostilni. Smo včasih imeli podobne zabavne štorije.

Najbolj smešni lik se mi je zdel Rambo. Edini Slovenec v gostilni, pa še ta nima tipičnega slovenskega imena. Še en stereotip, ki se pojavi v knjigi. Nastja je lik ki ga imaš rad do neke mere, po drugi strani pa ga malo sovražiš. Na momente se mi je zdela taka razvajena smrklja, drugače pa je prav prijetno dekle za družbo. Sem upala, da bo mogoče kaj več romance s kakim sodelavcem. Se mi opazi, da berem pretirano romantične romane in potem pričakujem romantične scene povsod.😁

Drugače je res odlična knjiga izpod slovenskih rok. Zadnje čase sem prebrala kar nekaj domačih avtorjev in opažam, da ustvarjajo super zgodbe. Poletje v gostilni je eden izmed mojih najljubših. Knjigo priporočam za branje mladini in odraslim. Mislim, da Lara skriva še ogromno talenta v sebi.

POVEZAVA ZA NAKUP KNJIGE

BELETRINA

AVTOR

LARA PAUKOVIČ se je po klasični gimnaziji Poljane vpisala na študij primerjalne književnosti in anglistike na filozofski fakulteti v Ljubljani. Leta 2015 je diplomirala z nalogo Vermeer v romanesknem ciklu Marcela Prousta Iskanje izgubljenega časa, trenutno pa zaključuje magistrski študij. Piše kritike, kratke zgodbe in članke za različne slovenske literarne portale in revije, organizira literarne dogodke in je literarna urednica spletne kulturne platforme Koridor - križišča umetnosti. Poletje v gostilni je njen romaneskni prvenec.

Laro lahko spremljate na spletu: 

FACEBOOK      INSTAGRAM

Ste prebrali kakšno knjigo slovenskega avtorja?

Pojdite brat! Knjigoljubka Maja 

HAGARD

Originalen naslov: Hagard 

Avtor: Lukas Bärfuss

Prevod: Hagard

Založba: KUD Sodobnost International 2019 (140 strani, mehka vezava)
Prevedla: Slavko Šerc

Ocena: 4 ★★★★

Kategorija: leposlovje (fiction, literature)

Glavni liki: Philip
Kraj dogajanja: Švica

GOODREADS

OPIS

Roman Hagard pripoveduje o nepremičninskem podjetniku Philipu, ki nekega popoldneva brez pravega razloga začne zasledovati neznanko... In tako kot je skrivnosten naslov - beseda hagard v različnih jezikih pomeni delirij, demenco, hiranje, zmedenost, v lovskem žargonu pa udomačenega divjega sokola, izurjenega za lov -, je večpomenski tudi roman. Odpira številna življenjska vprašanja, tematizira našo odvisnost od različnih stvari v digitalizirani družbi, pa najsi začnemo kar s polnilcem za pametni telefon. Kaj lahko v življenju sploh predvidimo in načrtujemo? Kako nas določajo usodni trenutki? Ko se Philip znajde v nepredvidljivim vrtincu nenavadnih naključij in dogodkov, ti v svoj tok potegnejo tudi bralca in ga ne izpustijo več do zadnje strani.

MNENJE IN VTISI

Hagard je roman, ki v sebi skriva več različnih pomenov o življenju in stvarmi, ki sem nam lahko pripetijo. Lahko se nam zgodi v resničnem življenju, lahko pa našemu junaku Phillipu. Hagard je zanimiv roman, ki v sebi skriva veliko simbolov. Vendar moraš biti pozoren pri branju, da vse to razvozlaš. Mene je med branjem ponovno poneslo z mislimi naokrog. Kot da bi brala več različnih zgodb hkrati. In ravno to naredi knjigo tako čudovito. Nikoli še nisem brala česa podobnega. Pisateljev stil pisanja je nepredvidljiv, vendar v dobrem smislu in ravno to me je najbolj prepričalo pri Hagardu. 

Vsi uporabljamo nek koledar, planer, rokovnik ali trenutno popularni bullet journal (točkovni dnevnik), da si s pomočjo njih organiziramo delovnik, urnik in podobno. Vprašanje pa se glasi: ali resnično lahko predvidimo in načrtujemo naša življenja? Vedno se nam lahko zgodi kakšna nepredvidljiva zadeva. Zgodilo se bo, da nam bo nekdo prekrižal pot. Lahko bo to oseba, žival, delo, virus ali karkoli drugega. Življenje nam ponuja zanke in mi jih moramo razrešiti. Po mojem mnenju je življenje nepredvidljivo ampak vseeno lahko potujemo s polno paro naprej. 

Res večpomenska knjiga, ki te iz vsakdana potegne vase in te z razmišljanjem ponese visoko nad oblake. Za branje sem jo dobila od spletne knjigarne Sodobnost, kjer jo lahko tudi kupite. Vsake toliko je fino pobegniti iz običajnega branja in Hagard je ravno prava knjiga za pobeg.

POVEZAVA ZA NAKUP KNJIGE

SODOBNOST

AVTOR

LUKAS BÄRFUSS, dramatik, pisatelj in esejist, je prejel številne nagrade, leta 2019 pa je prejel še najpomembnejšo literarno nagrado v nemškem jezikovnem področju - Büchnerjevo nagrado.

Katera knjiga je vas ponesla visoko nad oblake?
Veselo branje, Knjigoljubka Maja

STVARI, KI PADEJO Z NEBA

Originalen naslov: Taivaalta tippuvat asiat

Avtor: Selja Ahava

Prevod: Stvari, ki padejo z neba
Angleški prevod: Things that Fall from the Sky

Založba: KUD Sodobnost International 2019 (188 strani, mehka vezava)
Prevedla: Julija Potrč Šavli

Ocena: 3,5 ★★★

Kategorija: leposlovje (fiction, literature)

Glavni liki: Saara, Annu, Pekka, Krista
Kraj dogajanja: Finska

Nagrade:
-Evropska nagrada za literaturo (2016)

GOODREADS

OPIS

So stvari, ki jih doživimo, le naključje? Nam jih na pot zvito nastavlja usoda? Teta Annu dobi na lotu. Kakšna sreča! Pa je res? Ko zadane glavni dobitek drugič, od šoka zaspi, da je ni mogoče zbuditi. 
V ribiča Hamisha MacKaya udari strela. Večkrat. Kakšna smola! Z neba prileti kos ledu naravnost na Saarino mamo. Zakaj ravno na mojo mamo? Se sprašuje deklica Saara.

Ahavin roman je nenavadna tragikomična zgodba, v kateri se srečni dogodki izmenjujejo z nesrečnimi, običajnost vsakdanjega življenja z radikalnim absurdom, pravljica s tragedijo. Je tudi duhovita pripoved o tem, kako se spopasti z dogodki, ki se nam zgodijo, a nanje nimamo nobenega vpliva. Ahava o bolečini in izgubi pripoveduje z glasom, ki je hkrati močan in nenavadno lahkoten.

Selja Ahava je za roman Stvari, ki padejo z neba prejela Evropsko nagrado za literaturo.

MNENJE IN VTISI

Stvari, ki padejo z neba nas popelje na Finsko. Notri so štiri zgodbe, ki so nekako povezane. Prvo zgodbo nam pripoveduje deklica Saara. Govori o svojem življenju v majhni leseni hiški, ki jo njena starša še vedno prenavljata. Iz njenega opisa lahko razberemo, da družina živi skromno življenje nekje na podeželju. Vendar so srečni, ker imajo drug drugega.  Nato jih nenadoma zapusti mama. Trenutek je tragičen za celotno družino. Takrat se Saari in očetu življenje popolnoma spremeni. Žalujeta vsak na svoj način. K sebi ju vzame očetova sestra Annu, ki je zadela na lotu in si s tem denarjem kupila veliki dvorec. Annu je malo drugačna od njiju, vendar zanju lepo skrbi. Saara je srečna na dvorcu, vendar se iz njenega pripovedovanja opazi, da je osamljena. 

Drugo zgodbo pripoveduje Annu, ki si dopisuje z gospodom Hamishem MacKayem. Njuno zgodbo spoznamo skozi njuna pisma. Dopisujeta si o življenju, dogodkih, zgodbah, novicah... Kako razmišljata o določenih dogodkih. Ali so ti naključja, ali pa usoda? Večno vprašanje, ki tudi nas kdaj zmede. Jaz sem se lani znašla v situaciji, ko sem se spraševala "Zakaj se je moralo to zgoditi ravno meni? Kje sem naredila napako v življenju, da mi jo je tako zagodlo?" Kljub teh vprašanj, ki se porajajo, se na koncu tunela prižge luč. In tudi meni se je. Vrnimo se raje na knjigo. 

Tretja zgodba nam predstavi očetovo novo ženo Kristo. Ponovno živijo v mali leseni hiški, kjer so izgubili mamo. Saari ni popolnoma jasno zakaj je oče toliko časa zavračal njihovo hiško, zdaj pa se je vrnil. V resnici se sprašuje kako je mogel pozabiti mamo in si najti novo partnerko. Za marsikaterega otroka je lahko hud psihični udarec, ko si starš najde drugega partnerja. Sama sicer nimam teh izkušenj, vendar si lahko predstavljam, da je težko. Nekateri otroci se bojijo, da bo novi partner skušal izriniti očeta ali mamo. To pa lahko pusti posledice.
Četrta zgodba je ponovno Saarina. Še vedno zelo pogreša mamo.

Knjigo so aprila brali v knjižnem klubu Literarna lekarna. Sama sem jo prebrala šele konec aprila. Roman Stvari, ki padejo z neba je izšel letos pri založbi Sodobnost, ki so mi poslali en izvod knjige. Pri njih lahko knjigo tudi kupite. Povezavo za nakup najdete pod recenzijo.

Roman nam v ospredje postavi različne like, ki razmišljajo o stvareh, ki so se jim zgodile. Meni se je zdel tragičen in nenavaden. Določene strani so me zbegale in kar nisem si jih mogla razložiti. Drugače se bere hitro. 
Najbolj sem se vživela v lik Saare. Lahko bi rekla, da sem jo začutila. Predstavljam si jo kot osamljeno, žalostno in zasanjano deklico, in taka tudi je v moji glavi. Zanima me kakšen bo njen konec. Namreč občutek imam, da roman nima konca. Čeprav je na koncu stavek: In te zgodbe je konec., jaz konca nisem začutila. O celotni knjigi imam zelo mešane občutke.

POVEZAVA ZA NAKUP KNJIGE

SODOBNOST

ODLOMEK

 Mama mi je rada prebirala pravljice. Na knjižni polici je imela eno vrsto knjig, v kateri so bile samo pravljice.
 Toda zgodb zvečer nisva nikoli dokončali, naslednji dan sva začeli z novo ali pa sva založili knjižno kazalo.
 Mame to ni motilo, konci je niso zanimali.
 "Konci so vedno isti," je govorila. "Princ in princesa se poročita, morilec gre za zapahe. Vse zanimive stvari se zgodilo prej."
 Pa tudi sicer je mama pravljice brala po svoje. Včasih je preskočila določena mesta, včasih je sredi zgodbe začela plesti stvari, ki si jih je sama izmislila. Nikoli nisem točno vedela, kdaj je nehala slediti besedilu; šele pozneje sem opazila, da zgodba ne sledi več tisti v knjigi.
 "Nekega dne pa je v gozd prijahal kraljev sin. Videl je mrtvo dekle v stekleni krsti in srce mu je napolnila ljubezen do te neznanke. Palčke je prosil, naj odprejo pokrov krste. 'Pazi, zdaj že smrdi, so ga posvarili palčki..."
 "Mama! Tega ni v knjigi!"
 "Kraljev sin se je sklonil, da bi Sneguljčico poljubil, toda res - dekletu je iz ust smrdelo in za trenutek je obstal..."
 "Mama!"
 "Res škoda, da s sabo nisem vzel zobne ščetke in ustne vodice v spreju, je pomislil kraljev sin..."

AVTOR

SELJA AHAVA je pisateljica, scenaristka in dramaturginja. Na Akademiji za gledališče v Helsinkih je diplomirala iz dramaturgije, v Londonu je študirala uprizoritvene umetnosti. Za svoj prvi roman, Dnevnik izgubljenega (2010), je bila nominirana za nagrado časopisa Helsingin Sanomat. Stvari, ki padejo z neba (2015) je njen drugi roman. Uvrščen je bil v ožji izbor za prestižno nagrado finlandia, leta 2016 je avtorica zanj prejela nagrado Evropske unije za književnost. V svojstvenem pripovednem slogu Selja Ahava opisuje usode posameznikov, ki so jim srečna ali nesrečna naključja spremenila življenje. Njen tretji roman, Preden moj mož izgine, je izšel leta 2017. V njem pisateljica tematizira svojo zakonsko krizo, potem ko ji je mož priznal, da si je vedno želel biti ženska, in se je začel pripravljati na operacijo za spremembo spola. Selja Ahava piše tudi scenarije za filme in televizijske nadaljevanke ter radijske igre.

Seljo lahko najdete na:    GOODREADS

Ste že prebrali katero Ahavino knjigo?
Lep pozdrav, Knjigoljubka Maja

MODRO OKRASJE

Originalen naslov: Blauschmuck

Avtor: Katharina Winkler

Prevod: Modro okrasje

Založba: Modrijan Založba 2017 (198 strani, mehka vezava)
Prevedla: Ana Jasmina Oseban

Ocena: 3,5 ★★★

Kategorija: leposlovje (fiction, literature)

Glavni liki: Filiz, Yunus
Kraj dogajanja: Turčija, Avstrija

Nagrade:
-Mare Cassens (2016)

GOODREADS

OPIS

Filiz odrašča v preprostem podeželskem svetu vzhodne Anatolije. Že kot deklica se zaljubi v nekoliko starejšega Yunusa, skupaj sanjarita o srečnem življenju: živela bosta v Nemčiji in nosila bosta kavbojke. A še prej se morata osamosvojiti in ločiti od patriarhalne turške družbe, obrniti morata hrbet vsej svoji tradiciji, preden lahko odrineta na sanjski zahod.

Zgodba bi bila s tem lahko že pri kraju, saj bi junaka tam našla svojo srečo. A kajpak je ne. Filiz že od mladih nog živi s še eno mučno tradicijo: grobega maltretiranja žensk. Dokler je naivna deklica, še občuduje vse sinje-marogasto okrašene ženske v svoji vasi. Ko jo začne redno pretepati njen ljubljeni mož Yunus, že davno pozna vso bridkost svojega položaja, toda pretrpeti mora še veliko muk, preden lahko zadiha človeka vredno življenje.

Modro okrasje - pretresljiv manifest proti samoumevnosti družinskega nasilja pod krinko verske ali etične tradicije!

MNENJE IN VTISI

Ta knjiga je posebna. Nosi ogromno sporočilo in mi je dala misliti. Knjigo so v mesecu marcu brali v knjižnem klubu Literarna lekarna. V naši knjižnici je bila dolgo časa izposojena, zato sem jo morala rezervirati. Ravno zaradi tega me je zanimalo o čem govori. Končno sem prišla do nje in jo prebrala v začetku aprila. Pretresla me je. Sploh na koncu, ko izvemo, da je napisana po resničnih dogodkih. Kako lahko človeštvo dopusti take grozote?

Že ko sem prebrala naslov Modro okrasje, sem vedela, da gre za simbol. Vendar, ko sem ugotovila za kakšen simbol gre, me je zabolelo pri srcu. "Modro okrasje" nosijo ženske in otroci, ki so izpostavljeni družinskemu nasilju. Tega je ogromno po vsem svetu. Tudi sama poznam nekaj primerov, ki so se zgodili v naši okolici. Kaj vse morajo pretrpeti nekatere ženske? Po tem pa se še ne upajo spregovoriti, ker se bojijo posledic. Ženske smo močna bitja. Sama se čedalje bolj zavedam tega. Zelo sem vesela, da sem v ljubljeni in prijazni družini in tudi sama predajam to naprej.

Ponovno sem zašla s temo stran od knjige. To se mi vedno zgodi, ko knjiga pusti nek poseben pečat na meni. Modro okrasje je knjiga s težko tematiko. Tudi jaz sem jo težko brala. Na določenih delih sem se morala ustaviti, določene pa sem morala prebrati celo dvakrat, da sem razumela vse simbole in sporočila, ki nam jih avtorica predaja. Kajti le teh je ogromno.

Glavna junakinja Filiz živi v majhni kmečki vasici v Turčiji. Opisuje nam svoje življenje v veliki kmečki družini. Že kot deklico so jo učili naj se pazi moških in "varuje svojo devico". Kmalu v otroštvu je spoznala modro okrasje pri ženskah. Vzgojena v muslimanski kulturi je hrepenela po boljšem življenju. Kot najstnica se zaljubi v čednega Yunusa, ki ji je obljubljal lepše življenje. Sanjala je o odhodu v Nemčijo in o kavbojkah. Pobegne z Yunusom in se poroči z njim proti očetovi volji. Takrat spozna, da so sanje res samo sanje. Postane sužnja svojega moža in tašče, njena nagrada so udarci in posilstva. Tako Filiz po poroki spozna modro okrasje in trpljenje. Vendar v sebi še vedno sanja o kavbojkah, saj je to njeno edino upanje, ki ji vliva pogum, da vse to preživi. Končno pride dan, ko naj bi se sanje uresničile. Preselijo se v Avstrijo, vendar kavbojk še vedno ni. Zaprta med štirimi stenami s tremi otroci, še vedno prejema svojo "nagrado". Dokler enostavno ne zmore več in obleži v postelji.

Filiz je imela težko življenje, vendar je imela svoje sanje in otroke. Čeprav niso bili narejeni iz ljubezni, jih je imela po svoje rada. Bili so žrtev tako kot ona. Če se je le dalo, je prestregla kakšen udarec za njih. Bila je pametna in močna ženska, kar je tudi razlog, da je vse to prenesla. 
Knjigo priporočam za branje, vendar vas opozarjam, da ni primerna za vsakogar. 

AVTOR

KATHARINA WINKLER (1979) je avstrijska pisateljica. Na dunajski univerzi je študirala germanistiko, gledališče in glasbo, kasneje v Linzu še igro, petje in balet. Živi v Berlinu. Njen prvi roman Modro okrasje je kritika kmalu po izidu zasula s pohvalami in nagradami. Zanj je pisateljica leta 2016 prejela nagrado Mare Cassens.

Katharini lahko sledite na spletu:     FACEBOOK      GOODREADS

Priporočate kakšno knjigo s težko tematiko?
Pojdimo brat, Knjigoljubka Maja